Temperatura in vlaga
Temperatura vpliva na številne procese, kaljivost semena, razvoj rastlin, čas cvetenja in nenazadnje habitus rastline. Upravljanje s temperaturo se razlikuje glede na stadij rastlin. Tudi vlažnost je pomemben dejavnik, ki ga je potrebno spremljati med proizvodnjo. Visoka relativna vlažnost zmanjša transpiracijo rastlin in poleg tega poveča pojavnost bolezni. Znanje o tem, kako temperatura in vlaga vpliva na proizvodnjo vam bo pomagala izboljšati učinkovitost in kakovost.
Temperatura
Redno spremljajte termometre. Upravljanje s temperaturo in vlago v rastlinjakih se začne z zanesljivim sistemom nadzora. Nikoli ne domnevajte, da vse deluje pravilno! Tedensko preverite podatke o temperaturi, da ugotovite ali vaš sistem dosega želeno temperaturo, in da se v rastlinjaku ne izmenjujeta ogrevanje in hlajenje. Ne pozabite spremljati temperature substrata. Temperatura substrata je še posebej pomembna v času kaljenja semena in koreninjenja potaknjencev. Optimalna temperatura substrata za kaljenje in ukoreninjanje se razlikuje po posameznih vrstah. Na splošno pa velja, da nižja temperatura substrata zmanjša kaljivost in podaljša čas koreninjenja. Nekatere kulture, kot je Impatiens New Guinea pa se še posebej dobro odzivajo na talno gretje ob koncu kulture. Topel zrak iz substrata namreč posredno greje listno maso rastlin.
Ne varčujte pri toploti. Povprečna dnevna temperatura (ADT) je ključna za hitrost razvoja rastlin. Kulture se različno odzivajo na spremembe v ADT. Na primer, znižanje ADT za 3° C pri zajčkih (Antirrhinum sp.) zamakne cvetenje za teden dni, pri cinijah (Zinnia sp.) pa celo za dva tedna. Pri upravljanju s temperaturo je dobro vedeti, kako se kulture odzivajo na spremembe temperature. Kulture se različno odzivajo na spreminjanje temperature, zato imejte rastline s podobnimi zahtevami istem rastlinjaku.
DIF metoda. Večina vrtnarjev ve, da DIF (razlika med dnevno in nočno temperaturo), vpliva na višino rastlin. Večji kot je DIF, močnejši je odziv. Negativni DIF (nočna temperatura je višja kot dnevna) je odlična strategija kako pridelati kompaktne rastline, vendar ni ekonomična kadar je nočna temperatura bistveno nižja kot dnevna. Nasprotje tega je pozitivni DIF (nočna temperatura je nižja kot dnevna), ki bo sicer pomagale, da prihranite pri ogrevanju, vendar ne pozabite, da bodo zato rastline višje. Čeprav se večina kultur odziva na DIF, se nekatere kot so astre, zelene rastline, pokončne pelargonije, tagetes, buče in večina čebulic odzivajo slabo oz. skorajda ne. Te rastline se odzivajo na ADT povprečno dnevno temperaturo.
Metoda hladnega jutra (Cool morning method). Namesto negativnega DIF lahko uporabite metodo hladnega jutra. Za 3-8°C nižja jutranja temperatura se bo odrazila na kompaktnejših rastlinah. Ker se rastline najbolj izdolžujejo ob zori, znižajte temperaturo 30 minut pred sončnim vzhodom in nizko temperaturo ohranite nekaj ur. Večji kot bo padec temperature, kompaktnejše bodo rastline. Ker bo metoda hladnega jutra znižala ADT (povprečno dnevno temperaturo) je to potrebno kompenzirati z višjimi temperaturami tekom dneva ali noči.
Bodite pozorni na temperaturo rastlin. Dejanska temperatura rastlin določa, kako hitro ali počasi se bodo le te razvijale. Na temperaturo rastlin vplivajo številni dejavniki, in glede na pogoje, se lahko temperatura rastlin za nekaj razlikuje od temperature okoliškega zraka. Na primer, pri uporabi HID žarnic (Xenon – High Intensive Discharge) je lahko temperatura rastlin za nekaj °C višja od temperature zraka. Med hladnimi in jasnimi zimskimi nočmi pa so lahko nasadi brez zaščite nekaj stopinj hladnejši od temperature zraka zaradi radiacijskega ohlajanja. Poznavanje dejanske temperature od pridelka bodo pomagale izboljšati načrtovanje. Temperaturo rastlin lahko najlažje izmerimo z ročnim infrardečim termometrom (IR)
Vlažnost
Sposobnost zadrževanja zračne vlage je v odvisnosti od temperature. Topel zrak lahko zadrži več vlage kot hladen zrak. Znižanje temperature zato poveča relativna vlažnost. Kadar je transpiracija nizka zaradi visoke vlage, lahko v mladih poganjkih začne primanjkovati nekaterih hranilnih snovi, kot sta bor in kalcij. Tukaj je nekaj nasvetov za zmanjšanje visoke vlažnosti v rastlinjaku.
Rastlinjak naj bo vedno suh. Izogibajte se pozno popoldanskemu zalivanju, in dovolite da se površine posušijo še preden se znoči. Zagotoviti zadostna odtok v tla in zmanjšajte zadrževanje vode na tleh. Na splošno velja, da naj relativna vlažnost med vzgojo ne bo višja od 85-90 %.
Poskrbite za dobro zračnost. Uporabljaje horizontalne ventilatorji za boljši pretoka zraka in povečajte razmik rastlin. Priporočena hitrost zraka okrog rastlin je 0,2-0,6 metra na sekundo. S talnim ogrevanjem izboljšate tudi zračni tok, saj se topel zrak dviga in tako izboljša pretok zraka.
Poskrbite za zadostno prezračevanje. Prezračevanje bo vlažen zrak iz rastlinjaka, izmenjujevala s suhim zunanjim zrakom. To je lahko izziv v zimskem času v hladnem podnebju, ko so rastlinjaki tesno zaprti, ampak že 1-2 cm odprt rastlinjak bo dovolj, da se vlaen zrak izmenja s suhim. V zimskem času, boste morali prezračevanje nadomestiti s segrevanjem hladnega in suhega zunanjega zraka.
Bodite pozorni na kondenzacijo. Ko se temperatura zniža na temperaturo rosišča, lahko pride do kondenzacije na površini rastlinjaka in rastlinskih listov. Obstajajo tudi antikondenzacijska razpršila, ki jih nanesete na površino folije ali stekla in zmanjšajo kapljanje vode.